
V svetu, kjer večina podjetij in posameznikov uporablja spletne vmesnike za elektronsko pošto, se klasični e-poštni odjemalci zdijo skoraj relikt preteklosti. #Outlook, #AppleMail in podobni programi imajo svoje mesto, vendar mnogi iščejo nekaj, kar je #svobodno, #pregledno, hitro in neodvisno od plačljivih licenc ali zaprtih ekosistemov. Za vse, ki razmišljajo tako, obstaja #Thunderbird.
#Mozilla Thunderbird je odprtokodni e-poštni odjemalec, ki obstaja že od leta 2003. Gre za projekt, ki je nastal znotraj fundacije Mozilla, enako kot #brskalnik #Firefox. Namen Thunderbirda je bil od vsega začetka preprost – omogočiti uporabniku nadzor nad lastno pošto in podatki, brez oglasov, brez sledenja in brez vezave na enega ponudnika.
Thunderbird je zasnovan po načelu “poštni odjemalec, kot mora biti”. Ob prvem zagonu uporabnika pričaka čarovnik za dodajanje računa, ki večino nastavitev prepozna sam. Če vnesete svoj e-poštni naslov in geslo, bo Thunderbird samodejno zaznal pravilne nastavitve strežnika (IMAP ali POP3, SMTP) in jih shranil. Za večje ponudnike, kot so Gmail, Outlook, Yahoo ali iCloud, so te nastavitve vnaprej znane. Za poslovne uporabnike, ki imajo lastne strežnike (hMailServer, Postfix, Exchange), pa jih je mogoče enostavno vnesti ročno.
Posebna prednost je to, da Thunderbird ne skuša siliti uporabnika v uporabo oblačnih storitev. Če želiš, lahko pošto, koledarje in kontakte hraniš izključno lokalno. Hkrati pa podpira vse sodobne varnostne protokole, vključno z TLS/SSL šifriranjem, OAuth2 prijavo in digitalnimi podpisi.
Za podjetja, ki uporabljajo več domen ali imajo ločene strežnike, je to velika prednost, saj Thunderbird omogoča upravljanje več računov hkrati. Vmesnik z zavihki in mapami je pregleden, vsak račun ima svoj sklop map (Prejeto, Poslano, Osnutki itd.), in kar je najpomembnejše – nič se ne dogaja v ozadju brez vednosti uporabnika.
Thunderbird ima zmogljiv iskalnik, ki hitro preišče vso pošto. Poleg iskanja po zadevi ali pošiljatelju zna iskati tudi po vsebini sporočil. Če je baza večja, se samodejno ustvari indeks, kar bistveno pospeši naslednja iskanja.
Urejanje pošte je preprosto – podpira HTML oblikovanje, podpise, predloge in lastne glave. Vgrajen ima črkovalnik v več jezikih, kar je uporabno pri mednarodnih stikih. Sporočila se lahko filtrirajo po pravilih: ko pride nova pošta, jo Thunderbird glede na kriterije (npr. pošiljatelj, ključna beseda, velikost, priponka) premakne v ustrezno mapo ali označi z barvo.
Zanimiva lastnost je “Threaded view” – prikaz pogovorov. Če si dopisuješ z istim naslovnikom, Thunderbird vsa sporočila združi v eno nit. To je funkcija, ki jo danes poznamo iz spletnih pošt, a je Thunderbird ponujal že dolgo prej.
Thunderbird ima sistem dodatkov, ki deluje podobno kot pri Firefoxu. Uporabnik lahko namesti vtičnike za šifriranje (Enigmail, OpenPGP), za koledarje (Lightning), za sinhronizacijo z Google Calendarjem, ali pa preproste estetske teme. Obstajajo tudi razširitve za integracijo z orodji, kot so Nextcloud, Dropbox, OneDrive, pa tudi vmesniki za CRM in naloge.
Za razvijalce in sistemske administratorje je to izjemno uporabno. Če potrebuješ poseben način preverjanja pošte, samodejno podpisovanje, ali filtriranje glede na lastne pogoje, to lahko narediš z razširitvami ali lastnimi skriptami. Thunderbird ima dokumentiran API, kar pomeni, da ga lahko prilagodiš do zadnje podrobnosti.
FUN FACT
Pred leti (tam okoli 2012) so pri Mozilli ugotovili, da Thunderbird “ni več seksi”. Firefox je dobival nove funkcije, oglaševalske kampanje, razširitve... Thunderbird pa je bil kot tisti pozabljeni brat, ki sedi v kleti in še vedno pošilja e-maile. Mozilla je celo razmišljala, da bi ga ugasnila. Ampak uporabniki so se uprli! Na forumih so se pojavili naslovi tipa:
“Ne ubijte našega ptiča!”
In tako je, paradoksalno, prav uporabniški upor rešil program. Mozilla ga je sicer poslala “v penzijo” — razvijali so ga samo prostovoljci — a ptič se ni dal. Deset let kasneje, leta 2023–2024, se je vrnil z različico Thunderbird Supernova, ki je spet dobila pozornost in prenovljen dizajn.
Na področju varnosti Thunderbird še vedno velja za enega najzanesljivejših poštnih odjemalcev. Vsaka povezava s strežnikom poteka prek TLS ali SSL, opozori pa te tudi, če strežnik uporablja samopodpisan certifikat. Podpira preverjanje SPF, DKIM in DMARC, kar je danes ključnega pomena pri prepoznavanju lažnih sporočil.
Vgrajena je tudi podpora za PGP in S/MIME šifriranje, tako da je mogoče pošiljati digitalno podpisano pošto ali šifrirana sporočila. To je velika prednost za vse, ki delajo z občutljivimi podatki, saj lahko z nekaj kliki ustvariš lasten ključ in zaščitiš komunikacijo.
Thunderbird nikoli ne pošilja podatkov Mozilli ali tretjim stranem. Telemetrija je privzeto izklopljena in tudi posodobitve potekajo brez zbiranja osebnih informacij. Za razliko od mnogih drugih programov, ki danes prikazujejo oglase ali “predlagajo” plačljive dodatke, Thunderbird ostaja popolnoma brez komercialnih posegov.
Thunderbird omogoča neomejeno število e-poštnih računov. To pomeni, da lahko hkrati upravljaš osebno pošto, službeno domeno, podporo za stranke in celo tehnične poštne predale. Vsak račun ima lahko svoje filtre, podpis in identiteto. Program zna sam prepoznati, s katerega računa odgovarjaš, glede na to, kam je sporočilo prišlo.
Zanimiva možnost je tudi uporaba profilov. Lahko imaš ločen profil za delo, drugega za testiranje strežnikov, tretjega za osebno uporabo. Profili so popolnoma ločeni in jih je mogoče zagnati z različnimi parametri, kar je zelo priročno pri večjem številu poštnih domen ali projektov.
Thunderbird ni samo pošta. Vgrajen ima tudi poln koledar, ki se sinhronizira z Google Calendarjem, CalDAV strežniki ali lokalnimi ICS datotekami. Vnos dogodkov je preprost, možni so tudi opomniki in ponavljanja. Na ta način lahko uporabnik uporablja Thunderbird kot celovito pisarniško orodje – pošta, naloge in koledar so na enem mestu.
Thunderbird ni najmodernejši po videzu, vendar je funkcionalen. Omogoča spremembo vrstnega reda stolpcev, širine, barv in velikosti pisav. Z razširitvami lahko dodaš zavihek s koledarjem, seznam nalog, ali pa povsem spremeniš postavitev. Če ti je ljubši temni način, ga vklopiš z enim klikom. Če želiš star klasični videz s sivo shemo, ga dobiš z enim dodatkom.
Kar je meni osebno všeč pri Thunderbird-u, je to, da ne skriva funkcij. Vsaka nastavitev ima svoj pomen, vse je logično razporejeno in dokumentirano. To ni program, ki bi bil narejen za “klikaj in upaj da dela”. Namenjen je uporabnikom, ki želijo vedeti, kaj se dogaja z njihovo pošto.
Thunderbird deluje odlično tako na osebnih računalnikih kot tudi v podjetniških okoljih. Deluje v vseh različicah Windows, Linux in macOS. Za varnostno kopijo profila zadostuje prekopiranje ene mape – to je velika prednost pri selitvi na drug računalnik.
V praksi sem ga uporabljal za različne vrste računov: od Google Workspace in Microsoft 365 do lastnih IMAP strežnikov na hMailServerju. V vseh primerih je bilo delovanje stabilno, sinhronizacija hitra, napake pa redke.
Pri velikih poštnih nabiralnikih (več kot 10 GB) se sicer priporoča redna optimizacija map in čiščenje starih indeksov, a to Thunderbird ponudi sam.
Program omogoča tudi uporabo zunanjih orodij – na primer odpiranje priponk z izbranimi programi, neposredno vlečenje datotek iz e-pošte na disk in obratno. Lahko tudi izvoziš pošto v EML formatu ali ustvariš varnostno kopijo v ZIP arhivu.
Za manjša podjetja, ki nimajo centraliziranega sistema, kot je Exchange, je Thunderbird idealna rešitev. Omogoča vse, kar potrebuje povprečen zaposleni: branje pošte, sestavljanje sporočil, koledar, opomnike, naloge in iskanje. Hkrati pa deluje brez licenčnih stroškov in brez vezave na ponudnika.
Za IT osebje pa ponuja popoln nadzor nad konfiguracijo. Nastavitve lahko izvoziš in uvoziš v druge računalnike, kar olajša pripravo enotnega okolja v podjetju.
V kombinaciji z lokalnim ali oddaljenim IMAP strežnikom je to zanesljiva rešitev, ki ne zahteva stalnega dostopa do oblaka. V času, ko vedno več aplikacij deluje samo prek brskalnika, je Thunderbird dokaz, da klasični programi še vedno ponujajo večjo varnost in hitrost.
Čeprav oba programa služita istemu namenu – branju, pošiljanju in organiziranju elektronske pošte – imata Thunderbird in Outlook povsem različno filozofijo delovanja.
Microsoft Outlook je del pisarniškega paketa Microsoft 365 in je močno integriran v Microsoftov ekosistem. Namenjen je predvsem podjetjem, ki uporabljajo Exchange strežnik ali Microsoftove oblačne storitve.
Outlook se najbolje počuti v okolju, kjer so vsi računi, koledarji in stiki povezani s strežnikom Exchange ali z Microsoft 365. V takih primerih ponuja popolno sinhronizacijo, skupne koledarje, naloge, dodeljevanje opravil in centralno upravljanje pravic. A ravno ta povezanost je tudi njegova največja omejitev – brez povezave na Microsoftove storitve izgubi večino naprednih funkcij.
Thunderbird deluje drugače. Ne potrebuje nobenega ekosistema in ne preverja licenc. Deluje s katerimkoli strežnikom, ki podpira IMAP, POP3 ali SMTP. Uporabnik lahko poveže Gmail, svoj lasten domenni račun, strežnik v podjetju ali celo lokalno pošto brez povezave.
Ker je Thunderbird odprtokoden, ga je mogoče popolnoma prilagoditi in ga uporabljati tudi v okoljih, kjer varnostne politike ne dovoljujejo zunanjih povezav ali oblačnih sinhronizacij. V praksi to pomeni, da je Outlook boljši za podjetja, ki uporabljajo Exchange, medtem ko je Thunderbird idealen za vse druge – posebej za manjša podjetja, samostojne razvijalce, tehnično osebje in tiste, ki želijo nadzor nad podatki brez naročnin.
Po zmogljivosti iskanja, razvrščanja in filtriranja pošte sta programa primerljiva, a Thunderbird ima prednost v preglednosti nastavitev in hitrosti delovanja. Outlook je težji, z več ozadnimi procesi in večjo porabo pomnilnika, medtem ko Thunderbird ostaja preprost in odziven tudi na starejših računalnikih.
Thunderbird omogoča večje število računov brez dodatnih licenc. Outlook po drugi strani stremi k integraciji – Teams, OneDrive, SharePoint, Planner – kar je lahko prednost, če uporabljate celoten Microsoft 365 ekosistem, ali nepotrebna obremenitev, če želite le zanesljiv poštni odjemalec.
Tudi pri varnosti in zasebnosti je razlika očitna. Thunderbird ne zbira podatkov o uporabi in ne pošilja ničesar na strežnike Mozille. Outlook pa, kot del Microsoftove infrastrukture, vključuje telemetrijo in centralno prijavo v Microsoftov račun.
Za uporabnike, ki cenijo neodvisnost in želijo vedeti, kje so njihovi podatki, je Thunderbird bistveno bolj transparentna izbira. Če torej Outlook ponuja integracijo, avtomatiko in udobje za korporativno okolje, Thunderbird ponuja svobodo, prilagodljivost in zanesljivost brez naročnin. Outlook je orodje, ki dela po pravilih sistema, Thunderbird pa orodje, ki pusti, da sistem postavite sami.
Mozilla Thunderbird je eden tistih programov, ki preživijo desetletja, ker počnejo točno tisto, kar obljubljajo – brez blišča, brez reklam in brez nepotrebnih funkcij. Uporabnik dobi orodje, s katerim ima popoln nadzor nad e-pošto, prilagodljiv vmesnik in možnost dela z več računi. Za tiste, ki so vajeni stabilnosti, preglednosti in želijo popoln nadzor nad svojo komunikacijo, je Thunderbird vredno orodje, ki ne razočara.
Če bi ga moral opisati z eno povedjo:
Thunderbird je poštni odjemalec za tiste, ki jim ni vseeno, kje končajo njihova sporočila.
PCpodpora.si
Sebastjan Dobnik
#Blog #Mozilla #Thunderbird #Email #Odjemalec #Varnost #Outlook
- splošni piškot seje - potreben za pravilno delovanje
- piškotki za analizo obiska (google analitics)
- Youtube piškotki za prikaz video posnetkov
več o piškotkih si preberite tukaj